Ol amino asit em ol as kaikai bilong putim kaikai bilong ol pikinini kakaruk, we i save afektim stret mak bilong kamapim kiau, hevi bilong kiau, kwaliti bilong kiau na wok bilong kamapim kaikai i save kamapim kaikai bilong ol.
Ol dispela em ol ki poin na regulesen strateji bilong amino asid nutrisen bilong putim ol kakaruk:

Ki wok bilong ol amino asid i stap long leierprodaksen
Influens long pefomens blong putum eg
Lysine (Lys): i makim gutpela wok bilong protin sintesis. Taim em i no inap, mak bilong kamapim kiau na hevi bilong kiau bai go daun.
Methionine (Met): namba wan amino asit i pasim yu, i save afektim gro bilong feda na kwaliti bilong eg bilong ol sel bilong eg. Taim em i sot, em i isi long kisim pek na sof-sel kiau.
Treonin (Thr): i save lukautim helt bilong bel na helpim yu long yusim gut kaikai .
Makim gutpela bilong kiau
Methionine & Cytine: i save helpim marasin bilong wokim marasin long rot bilong lek na mekim gutpela kala bilong yolk (i wok bung wantaim vaitamin A).
Triptophan (Trp): i save stiaim kaikai bilong kaikai na daunim hevi bilong bel hevi (olsem 20% inkris long diman long taim bilong hat stres).
Ol benefit bilong ekonomi
Amino asid balens inap daunim krud protin level long 1%-2%, daunim soyabin kaikai bilong kaikai, na daunim kos bilong kaikai.
Long olgeta 1% daunim bilong krud protin (saplaimen bilong ol sintetik amino asid), pekpek naitrojen emisen i go daun long 8%-10%, wantaim ol bikpela envairomen benefit.
Ol impoten amino asid i nidim blong putum ol kakaruk (tekem Hae-Laen Braon olsem wan eksampol)
|
amino asid |
Ol samting ol i laik kisim long taim bilong putim (%) |
Ol bikpela wok |
Ol mak bilong sot |
|
Methionine(Met) |
0.35%-0.40% |
Wok bilong wokim kiau, anti-oksidesen |
Ol kiau i gat sol long en, ol feda i wok long pik |
|
Lysine(Lys) |
0.75%-0.85% |
Protin sintesis |
I daunim mak bilong kamapim kiau, liklik kiau weit |
|
Threonine(Thr) |
0.55%-0.65% |
Mukosal imuniti, ensaim ektiviti bilong daunim kaikai |
Diarrhea, nogut mak bilong senisim kaikai |
|
Triptohan(Trp) |
0.16%-0.18% |
Stretim kaikai yu kisim, sakim stres |
Low fid kaikai, stres sensitiviti |
|
Valine(Val) |
0.70%-0.80% |
Muskol metabolism, eneji balens |
Daunim hevi bilong kiau long taim bilong leit leit |
Toksave: Ol i mas stretim askim tru bilong dispela kain (olsem Pink vs. Isa Brown) na step bilong putim (pastaim vs{1}} mak bilong ol manmeri vs.}
CJ kiau leit pik kaikai i gat planti gutpela samting bilong helpim ol pikinini kakaruk i mas kisim long ol narapela narapela hap, olsem ol narapela narapela vaitamin na mineral. Em i mekim na ol i kisim gutpela kaikai na ol i kisim gutpela kaikai bilong ol kakaruk, na long dispela rot ol i kisim winmani bilong ol fama.

Ol bikpela samting long praktikel aplikesen
Raw materiel seleksen na amino asid daijestibiliti
Soyabin kaikai: Digestibiliti bilong blut em 90%, tasol Met i no inap (nidim moa adisen).
Kaikai bilong repsied: Ol i mas helpim long kisim marasin (ol i mas kisim marasin bilong daunim kaikai 75%).
Kon-soybean kaikai taip kaikai: planti taim i no gat Met, Lis, na Thr.
Stretim aninit long hevi bilong hat
Inkrisim Trp (inkrisim kaikai bilong kaikai) + Met (antioksidant)
Elektrolait balens: Na⁺ + K⁺ - Kl=250mEq/kg (daunim hevi bilong rausim hat bilong pulim win).
Envairomen proteksen na daunim emisen
Long olgeta 1% daunim bilong krud protin, pekpek naitrojen i go daun long 10% na amonia emisen i go daun long 15%.
Rikomend solusen: 14% krud protin + sintetik amino asid (olsem data bilong tes bilong ol pik bilong Rom).
Samari
1. Methionine na lysine em ol as limiting amino asit long putim pikinini kaikai bilong ol pikinini na ol i mas kisim praioriti.
2. Low-protin kaikai + sintetik amino asit em i bihain pasin, na tingim kos na envairomen proteksen.
3. Ol regulesen we oli bin mekem (stat blong prodaksen/pik/let stej) i save maksimam ol benefit blong prodaksen.
4. Lukaot gud long daejestibiliti blong ol raw materiel blong blokem "olgeta amaon i mitim standet be yutilisesen i no inaf".


